Potem avto na fedre

Komentar na zgornjo sliko: Finta je v tem, da ma BX mehke 'fedre'. ?al, v kombinaciji z njimi pridejo amortizerji, ki sicer dopu??ajo po?asno pozibavanje karoserije, v primeru kratkih grbin so pa precej 'trdi'. To je ?al nujno ravno zaradi mehkih fedrov, sicer bi podvozje na ve?jih grbinah udarjalo v kon?nike. Hidravli?arji (z izjemo Xantie in C5) so v bistvu edini avti, kjer amortizerji du?ijo enako proti gor in proti dol. V ostalih avtih amortizerji proti gor manj du?ijo (to je mo?no zaradi tr?ih fedrov) kot proti dol. Zanimivo je pa, da vsak cestni dirka?, ki vsaj malo da na se, ho?e met 'dvostranske' amortizerje, to je tiste, ki majo ve?je du?enje proti gor.

Torej, na zgornji grbini kolo hipoma dobi precej?njo hitrost proti gor. To pri BX-u povzro?i sunkovito rast upora amortizerja. Sila na amortizerju dose?e maksimum skoraj takoj na za?etku, zato ?utimo udarec. Sila na fedru raste po?asneje (proporcionalno temu, koliko gre kolo proti karoseriji - najve?ja je na vrhu grbine) in tukaj nima bistvenega vpliva, ker je grbina razmeroma nizka. Pri avtu na fedre je du?enje amortizerja proti gor precej manj?e, ve?ja je pa sila na fedru, ki se pa razvije bolj postopoma. Zato je kon?ni se?tevek (modra linija) v tem primeru bolj zaokro?en in udarec je manj?i.

Torej, 1:0 za fedre.

Drugi primer: dolge grbine na Smrekarjevi ulici, o katerih je govoril bx_tge - vstopni del. Hitrost avta 40 km/h. Opomba: v?asih sem stanoval v bajti ob srednji od tistih treh grbin.

Najprej BX

Potem avto na fedre

Komentar: tukaj gre pa za malo ve?jo grbino, ki po?ene kolo ?isto v karoserijo. Pri BX-u je udarec na za?etku mo?an, ampak amortizer dokaj uspe?no zadu?i gibanje kolesa proti gor, tako da se podvozje razmeroma nalahno dotakne kon?nika (to je rahla vzboklina na vrhu rde?e linije).

V primeru fedrov, udarec na za?etku, ki ga povzro?i amortizer, je nekoliko manj?i, ampak fedr in amortizer ne vspeta zadr?at gibanja kolesa proti gor. Zato podvozje pride do kon?nika, ki je pri avtu na fedre mehkej?i, kot je pri BX-u. Ta zavre pomik kolesa proti gor, povzro?i pa precej?enj rast skupne sile (vrh rde?e linije). V kon?nem se?tevku, avto na fedre slab?e prenese tale vzpon.

Torej, 1:1

Na sestopnem delu tiste grbine je pa takole. BX ...

avto na fedre ...

Komentar: tukaj se hidravli?ar lepo in zvezno spusti dol. Opazna je edino ostra vdolbina na rde?i liniji - ta nastane zaradi tega, ker vzmetenje pride do spodnjega kon?nika. Ampak v se?tevku s silo amortizerja se to komaj pozna. Pri avtu na fedre je pa tale sestop res kriza. Zaradi majhnega du?enja amortizerja proti gor in tr?ih fedrov, ki v raztegnjenem stanju (ko se kolo spusti z grbine) bolj slabo podpirajo avto, karoserija precej mo?no tre??i proti dol, enostavno jo zabije v tla. Pri avtih na fedre je bolj kriti?na zadnja os (diagram je za sprednjo)

Torej, 2:1 za hdravliko

?e en primer: dalj?a zvezna vdolbina v asfaltu, hitrost 60 km/h.

BX ...

Fedri ...

Komentar: hidravli?ar jo lepo sinusoidalno preplava. Avto na fedre pa, podobno kot v prej?njem primeru, zabije navzdol v nasprotni breg in potem precej odsko?i. Ni? kaj udobno.

Torej, 3:1 za hidravliko

?e je komu vsaj pribli?no jasno, kaj sem hotel povedat, lahko komentira.

Alex lepo ti to... Iz mojih izku?enj glede Hidravljike in feder.... rec. doma imamo safrana letnik 1999 in mojo Xantio (seka se odselila clio (nov), mama ne vozi avta), in zadnji? naprimer smo ?li na eno trgatev in pa? smo ?li s Safanom. Avto kot vemo spada med vi?jo kategorijo in tudi medosna razdalja je ve?ja kot naprimer pri Xantiji, pa ?e ?tejemo, da sta oba Fancoza (mehka) noter zunaj vsepovsod... In opa?anja. Glede hitre vo?nje po normalni cesti Safrane dosti bolj ska?e (se odziva hitreje in tudi bolj sko?i)... Xantia bolj plava... Glede tega Xantia zmaga. Na primer po avtocesti Xantia zmaga... Edino moti me pri udarni jami (na?i in?inerji na cestah ko ?e leta 2003 ne znajo kanala narest da bi imel isti nivo kot fini? asfalt) pa rukne, pri tem se mi zdi kot, da safrane malo bolje prenese stvar... Sicer ima vi?ino gume 65 jaz 45 ampak vseeno se mi zdi tudi z zimskimi gumami ki jih imam jaz vi?ine 65 da bolje po?ere safran... ?e skupaj potegnemo je hidravljika ?e vedno zmaga. Res je in priznam, da ?e nisem vozil oz. testiral kako bi se obna?ala ACTIVA. ?e gledamo, da je safran ne vem iz glave koliko ?ir?i in dalj?i od Xantie je ?e vedno Xantia zmagovalec...

Glede primerjave BX-Xantia, zadeva je takale: Xantii (govorim za nehidroaktivno) so in?enirji namenili tr?e 'fedre', kot BX-u. Potem so jim leta '96 ?e zni?ali pritisk v bunkah, torej so fedri ratali ?e nekoliko tr?i. Paraleno so pa spremenili tudi nastavitev amortizerjev in uvedli mehkej?e kon?nike, torej podobno, kot imajo avti na fedre. Poleg tega, sprednji hidravli?ni cilindri pri mo?nej?ih Xantiah imajo ?e dodatne hidravli?ne 'kon?nike' (enako, kot XM). S tem se je nastavitev podvozja pribli?ala tistemu s fedri, kar pomeni, da Xantia precej dobro po?ira tudi kratke grbine, je pa nekoliko slab?a na dolgih. Podobno je tudi s C5. Vo?nja ni ve? tako tipi?no citroenovska, ampak je udobna.

Hidroaktiva je pa spet druga zgodba, o njej mam pa premalo podatkov, da bi lahko narisal kak?en graf. Ampak verjamem, da gre za dobro stvar. Pri C5 mi je podvozje bilo precej v?e? v obeh variantah, vsaka po svoje. Petru, ki vozi Concordea, pa? ni. Concorde je Concorde.

Glede medosne razdalje, na njo se sklicujejo v razli?nih testih. ?e je premajhna, je avto nagnjen pokimavanju, tako kot. npr. Octavia, pa tudi C2 in podobni majhni avto?ki. Pri hidravli?arjih pa ni toliko pomembna, ker pokimavanje karoserije zaradi druga?nega koncepta podvozja ni problem; GS ma precej majhno medosno razdaljo, pa vseeno fajn pelje.

Slabosti podvozja s fedri pridejo bolj do izraza na zadnji premi, kar iz mojih grafov niti ni toliko razvidno. Ko je avto prazen, trdota fedrov je prevelika za tako te?o in zadnji konec poskakuje, pa tudi podvozje dostikrat pride do spodnjih kon?nikov, kar vpliva na udobje. Ko je nabasan, zadnji konec dosti potone in avto vozi bolj na zgornjih kon?nikih kot na fedrih, kar tudi ni ni? kaj udobno. Itd.

Je pa ?e ena slabost klasi?nega podvozja. ?e gre za eno kratko grbino, smo videli, da so fedri v prednosti pred podvozjem v BX-u. Zadeva se pa malo spremeni, ?e gre za slabo cesto, kjer je takih grbin neskon?no. Tam se avto na fedre cel nekoliko zni?a, ravno zaradi tega, ker amortizerji bolj du?ijo proti dol kot proti gor. Pri sprednji premi je pa razdalja od amortizerjev do kon?nikov precej majhna, zato se za?nejo ?utit kon?niki, in vo?nja ni ve? ni? bolj?a, kot v BX-u. Pri starej?ih hidravli?arjih amortizerji enako du?ijo v obe smeri, in tega pojava ni. Pri Xantii in C5 pa do tega pride, ampak he, he - majo regulacijo vi?ine, pa se avto hitro spet vrne na tapravo vi?ino.

Dol v Dalmaciji je ena taka cesta, ravna, a ful nagubana. Brat z Alfo tam vozi 30-40. Enkrat je ?el malo hitreje, pa je pri 50 malo podrgnil s plastiko, ki je pod motorjem, po asfaltu. Z BX-om sem pa tam vozil tudi 120...

Torej, hidravlika:fedri - 4:1

Alex...

...brez besed... Sploh ne upam vprasat, kako si modeliral dusenje, pa katere formule si vzel za nihanje, ampak - cestitam, bolj nazornega prikaza si clovek ne more zelet. Sploh mi je vse skupaj vsec zato, ker si vsako spremembo na grafu opisal se s stanjem v naravu - sej pravim, brez besed. Same pohvale... Je pa res, da mogoce kdo tega ne razume, ker moras za tako stvar res bit skoraj tehnicni tip.

Drugace pa - moje izkusnje so samo z nehidravlicarji, tako da nimam kaj veliko povedat, se mi pa zdi vse skupaj, tako kot si ti povedal, precej logicno.

Se enkrat - bravo.