Re: Napajanje oja?evalca?

Ma dej mare te prosm no! Kak?na pa je zdaj to komparacija? Kaj ma veze patina?

Re: Napajanje oja?evalca?

PATINA =

Ko se sprehajamo po Ljubljani ali kakem drugem kraju z bogato zgodovino in mno?ico spomenikov, pogosto naletimo na razno razne bronaste skulpture, ki so prekrite z zeleno oblogo ? patino ? in jim dajejo ?e lep?i in zanimivej?i, predvsem pa bolj vpadljiv izgled.
Kako pa patina ? ta plamenita rja, kot je nekateri imenujejo ? sploh nastane. Morda najprej besedica ali dve o nazivu plemenita rja. Ime rja je dobila zato, ker nastaja na kovinskem povr?ju, druga?e pa nima kaj veliko skupnega z rjo, ki nastaja na ?elezu. Slednja namre? pospe?uje korozijo, patina pa kovino ? v tem primeru baker, pa tudi bron ? obvaruje pred nadaljnjim razjedanjem in vremenskimi pojavi. Patina se namre? tesno prilega bakru ali kaki njegovi zlitini in s tem prepre?uje, da bi bil spodaj le?e?i baker ogro?en. Od vsem samo nadle?ne rje na ?elezu pa se razlikuje tudi v tem, da ima v nasprotju z njo neko mero estetskega izgleda, zaradi katerega se nekateri celo odlo?ijo za bakrene vklju?ke na svojih domovih, vendar pa plemenite rje ?ele?ih stanovalcev Patina ne obi??e vedno, pozneje bomo izvedeli zakaj.
V prisotnosti ogljikovega (CO2) in ?veplovega dioksida (SO2), ter vode (H2O) nastane na bakru prevleka zelenega bazi?nega karbonata (CuCO3.Cu(OH)2), bazi?nega sulfata (CuSO4.Cu(OH)2) in bazi?nega klorida (CuCl2.3Cu(OH)2). Zmes teh treh spojin imenujemo patina. Najve?ji dele? v njej imata prvi dve spojini, ki nastaneta po slede?em principu. V zraku se bodisi ogljikov ali ?veplov dioksid zdru?i z vodo in tako tvori dve kislini - ogljikovo in ?veplovo. V stiku z bakrom nastaneta bakrov sulfat in bakrov karbonat, v obeh primerih pa voda z bakrom tvori ?e bakrov hidroksid. Podobno nastane tudi bazi?ni klorid, seveda ob prisotnosti klorida (npr. v morski vodi, kjer je klor raztopljen skupaj s natrijevimi ioni s katerimi tvori dobro znano kuhinjsko sol).
Pri nastanku CuSO4 potrebujemo oksidant, to je npr. vodikov peroksid ali pa kar kisik.
Da torej sploh nastane potrebuje ob sebi ogljikov dioksid, pa vodo, ?veplov dioksid, ? Le teh je v na?em ozra?ju sedaj ?e preve?, saj nastaja v na?ih avtih oblica ?veplovega dioksida, ki nato tvori kisli de?; za ?loveka in njegovo okolje pojav, ki bi se ga prav gotovo radi znebili. V na?ih tovarnah nastaja tudi obilica ogljikovega dioksida, ki grozi z globalnim segrevanjem ozra?ja, le vode zna v su?nih predelih in pod pokritimi nadstre?ki primanjkovati.
Patino je mogo?e tudi umetno proizvesti in sicer tako, da bakreno povr?je zmo?imo in tako mokro povr?ino potresemo s pra?kom sode bikarbone (NaHCO3), ustvarjajo? patino. Postopek se ve?krat ponovi, da se dose?e za?elen u?inek. Patina na bakrenem povr?ju je zelo priljubljena, prav tako pa daje izdelkom starinski videz, zato je na trgu veliko ponudnikov patiniranja, barvo patine pa se da dose?i tudi z barvanjem.
Ravno zaradi patine se baker velikokrat uporablja za kritino, predvsem cerkva; izdelavo razno raznih kipov, vrat, itd. Lep primer take uporabe so na primer vrata na?e stolnice, pa pro?elje na?ega parlamenta, ? Svoje mesto pa najde baker tudi na ogledalih, pohi?tvu, svetilkah in ?e bi lahko na?tevali.
Kot zanimivost pa naj na tem mestu omenimo, da je tudi znameniti Kip svobode, ki stoji na majhnem oto?ku ob New Yorku, pokrit s plastjo patine. Ta skulptura je visoka pribli?no 45 metrov, tehta pa kar 225 ton, pribli?no tretjino te te?e pa predstavlja baker, 2 mm debela zunanja plast tega kipa. Ravno na tem kipu pa se je pokazala za??ita, ki jo nudi Patina bakru. Ko so namre? leta 1986 prenavljali kip ob njegovi stoletnici je bila bakrena obloga skoraj popolnoma ohranjena.

Toliko o patini iz strokovnega gledi??a.

- jim patina ?asa daje ?lahtnost
- Patina ?asa se ka?e tudi v izdelkih, in to je njihov ?ar
- Patina ?asa je legla nanj v preobleki stare arhitekture
- se jih dr?i patina ?asov
- ga je s?asoma oblila patina posve?enosti
- Patina preteklih desetletij zaznamuje
- Najzahtevnej?i turisti?ni trg pa privla?i prav patina, nakopi?ena v okolju, v hi?ah, poteh, znamenitostih, folklori ter starih hotelskih poslopjih in sobah, ...

Pa ?e toliko o patini v ?asu in knji?evnosti.


LP

Mare

Re: Napajanje oja?evalca?

Ma zaradi mene lahko pi?e? romane ?e ho?e?. Ti zgodovino o ?lahtnosti in zgodovinski stari vrednosti beri knjigo prinesem jaz ?e ho?e?. In kot sem napisal vsak po?ne kar ho?e. Rad bi pa samo povedal, da kot ljubitelji na?ih konji?kov, med vzdr?evanjem in popravljanjem spada vmes tudi "glancanje". Zanimivi so nam ?e posebno tisti citron?ki, ki imajo poleg delujo?ega motorja in izpravne karoserije ?e tip top svetlikajo?e se skrite dele vozila. Kajne? Bomo prej take opucane pogledali kot tiste zarjavele in usrane ne?

Re: Napajanje oja?evalca?

Ma dej no, jaz nimam cajta za glancanje, me parv zanima, ?e ga bo? imel tud ti, ?ez en par let, ko bo? imel otroke, vrt, ?eno, ro?e na balkonu, pti?je hi?ice in tako naprej - mislim, da je brez potrebe zapenjat do fondamenta, in se jezit za vsako malenkost. ?IVLJENJE JE TREBA ?IVET IN U?IVAT, pa ?e je motor spucan al pa ne - vsako tele ima svoje vesele - pa GIGO ne se jezit, ker bo? ratal grd in star.

Nisem imel namena zafrkavat, ampak se mi vsake toliko kaj posveti, ?etudi ni komu kaj prav - povem pa?, kar v tistem trenutku mislim.

PA BREZ ZAMERE!

Lep pozdrav!

Marko

Re: Patina more bit ...

pp:: S tabo nikol zamere, ker dela? preve? fine krofe!

Re: Patina more bit ...

Dobro napisano! Tudi s stali??a kemika.

O patini bi lahko kak?no rekli tudi ljudje, ki odzgoraj iz nebes gledajo na zemljo in vidijo kak?en svoj spomenik. In ko je Bog videl Pre?erna, kako zre na svoj spomenik na Tromostovju, s solzo v o?esu, ga je vpra?al, kaj bi naredil, ?e bi bil lahko spet nekaj ?asa ?iv. In France odvrne: Najprej bi pobil preklete golobe!

Tako nekako...

Re: Patina more bit ...

He je odvisno kako je motor in hidravlika ohranjena meni pri prevo?enih 40 tiso? km ni ?e ni? umazano oprali v ah po prevzemu to je nekako juni 04.