Announcement

Collapse
No announcement yet.

Doma?e Pivo

Collapse
X
 
  • Filter
  • Time
  • Show
Clear All
new posts

  • Doma?e Pivo

    V nadaljevanju bomo spoznali, kako se doma naredi ?isto pravo pivo.
    Pred za?etkom je OBVEZNO treba upo?tevati naslednje:

    HIGIENA
    ?isto?a je morda najbolj pomemben parameter za pripravo odli?nega piva. Doma?i pivovar se mora zavedati, da je ?isto?a pomembna in jo je pripravljen tudi zagotoviti. Kontaminacijo z neza?elenimi mikroorganizmi je potrebno zmanj?ati na minimum.
    Kontaminirano pivo z bakterijami ali divjimi kvasovkami se ka?e kot pove?ana motnost piva (ne zaradi kvasovk), kislost piva, "?uden" okus,...
    Lo?iti je potrebno izraza ?isto in razku?eno. Vso opremo, ki pride v stik s pivom je potrebno najprej fizi?no o?istiti s pomo?jo vode in ??etke, potem pa se razku?iti s pomo?jo sredstev za razku?evanje.

    Sredstva za razku?evanje:
    - Etanol (alkohol) 70 vol%: Je odli?no sredstvo za razku?evanje, a precej drago za uporabo v velikih koli?inah. Primeren je za razku?evanje manj?ih predmetov (npr. zama?kov, cevi, ...).
    - Natrijev hipoklorit ca.5% (Varekina, Arekina, Clorox): Je najbolj primerno sredstvo za razku?evanje. Uporablja se zelo razred?ena in na okus piva ne vpliva. Primerna je za razku?evanje vseh ve?jih predmetov in opreme. Vse kar pride v stik s pivom pomo?imo v razred?eno raztopino in spiramo s teko?o vodo toliko ?asa, da ne zaznamo ve? zna?ilnega vonja.
    - Priprava razred?ene raztopine: V 20l vode zme?aj 2 ?ajni ?li?ki Natrijevega hipoklorita ca.5% in dobro preme?aj.

    OPREMA
    Oprema, ki je spodaj opisana, je primerna za pripravo 20l piva. Ta koli?ina je tudi najbolj primerna za kuhanje v kuhinji. Priprava ve?jih koli?in piva zahteva ve?jo in precej druga?no opremo. Za manj?e koli?ine piva pa se lahko uporablja ustrezno manj?e posode.
    • Obvezna oprema
        • 30l posoda (s pokrovko) za vrenje pivine (emajlirana ali iz nerjave?ega jekla)
        • dve 25l stekleni posodi za fermentacijo (za prevoz vina) - 20l plasti?no vedro. V dno navrtamo veliko 3mm velikih luknjic. Uporablja se za cejenje pivine.
        • 20l plasti?no vedro. Nekaj cm nad dnom montiramo pipico. Uporablja se z lovljenje precejene pivine.
        • Hladilna torba 20l
        • cca. 2m dolga plasti?na cev za pretakanje piva
        • Dva zama?ka za posodo za fermentacijo z luknjo v katero se prilega vrelna
        • Vrelna veha.
        • Emajliran lon?ek 2dl
        • Velik plasti?ni lijak
        • Termometer (0-100?C)
        • Zapiralo za steklenice
        • ca.60 Steklenic za pivo
        • ca.60 Kronskih zama?kov
        • 6 Vr?kov za pivo (volumen po ?elji)
      • Priporo?ljiva oprema
        • 1 Areometer za pivo (merjenje gostote med 1.000 - 1.170) - tisti za ?ganje ali vino ni primeren, zato pri nakupu res pazite.
        • 1 Pripomo?ek za pomivanje steklenic (povpra?ajte v vinarskih trgovinah)
        • 1 Plinski gorilnik skupaj s plinsko jeklenko
        • 1 ??etka za pomivanje fermentcijskih posod
        • 1 Tehtnica (na gram natan?na)
        • 1 Hladilnik za hlajenje pivine (navita bakrena cev ca. 10m, F=10mm, plasti?na cev za dotok in odtok vode, primerni vezni kosi)

    PIVO IN NJEGOVA SESTAVA
    • Osnovne sestavine
      • Slad
    Slad je naravno predelan je?men. V postopku slajenja se v je?menovem zrnu razvijejo sladkorji, topni ?krob in nekateri encimi, ki so potrebni pri pripravi piva.
    V sladu so v grobem dve vrsti encimov:
        • Amilaze: Pretvorijo ?krob iz slada v fermentabilne in nefermentabilne sladkorje.
        • Proteolitski encimi: Pretvorijo dolge verige proteinov v kraj?e, ki so pomembne za fermentacijo in pri drugih lastnostih piva (npr. za stabilnost pene)
      • Hmelj
    V pivovarstvu se uporabljajo hmeljevi stor?ki. Hmelj je rastlina in dobro uspeva tudi v Sloveniji. Vrste hmelja se med seboj mo?no razlikujejo po grenkobi in aromi. V Sloveniji sta najbolj znani vrsti hmelja Golding in Aurora.
    V pivovarstvu se hmelj uporablja iz ve? razlogov:
    - daje okus (grenkobo in druge okuse) in vonj pivu,
    - prepre?uje kvarjenje piva (naravni konzervans),
    - pomaga pri ohranjanju okusa piva in pomaga stabilizirati peno.
    Hmelj se na trgu dobi v glavnem v obliki briketov (stisnjen v ko??ke - tako je bolj obstojen). Hmelj je potrebno shranjevati dobro zaprtega in na hladnem.
      • Voda
    Tudi voda je pomembna sestavina piva in vpliva na vse procese pri pripravi piva. Vendar tudi najbolj?a voda brez ostalih dobrih sestavin in pravilne priprave ne da dobrega piva.
    Ionska sestava vode je pomembna, vendar ne za doma?e pivovarje, ker nanjo te?ko vplivamo. Za doma?e pivovarje je pomembno, da voda ni klorirana. ?e je voda klorirana priporo?amo, da se jo pred uporabo dobro prevre.
      • Kvas
    Kvasovke so ?ivi organizmi, ki pretvorijo posladkano vodico v ?udovito pija?o z imenom pivo. Tip in kvaliteta kvasa, ki ga pivovar uporablja za fermentacijo sta prav tako pomembna za kvaliteto piva kot ostale sestavine. Kvas precej pripomore k kon?nemu okusu piva.
    V grobem lo?imo dve vrsti kvasovk:
        • kvasovke zgornjega vrenja (lat. Saccharomyces cerevisiae, ang. ale yeast):
    Najbolje uspevajo pri temperaturah 13-24?C. Ni?je temperature fermentacijo upo?asnijo, pod 10?C pa se fermentacija najve?krat ustavi.
        • kvasovke spodnjega vrenja (lat. Saccharomyces uvarum, ang. lager yeast):
    Uspevajo tudi pri temperaturah pod 12?C in tudi tja do 0?C. Seveda pa kvasovke spodnjega vrenja uspevajo tudi pri vi?jih temperaturah. Doma?i pivovar se mora zavedati, da so kvasovke ?iv organizem in tako je potrebno z njimi tudi ravnati.

    Brez zgoraj navedenega znanja prva kuha ne bo uspe?na!

    Potrebne sestavine za navadno svetlo pivo (20 litrov) :

    3.5 kg slada
    0.3 kg kristalnega slada
    25 g Golding hmelja (vretje)
    5g Golding hmelja (aroma)
    1-2 vre?ki kvasa (Ale)
    100 g glukoze za karbonizacijo

    Postopki :
    Mletje slada
    Encimska pretvorba
    Precejanje in izpiranje
    Hmeljenje
    Hlajenje
    Fermentacija
    Stekleni?enje
    U?ivanje

    Mletje slada
    Bistvo: Bistveno pri mletju slada je, da zrno zmeljemo v majhne ko??ke, tako da lahko ?krob, sladkorji, proteini in encimi iz notranjosti zrna pridejo v stik z vodo. Po drugi strani pa moramo lupino zrna pustiti ?imbolj celo.
    Slad je potrebno dobro zmleti. V ta namen se uporablja mlin za mletje slada. Alternativa je mlin za mletje koruze, ki pa ga je precej te?ko prilagoditi za mletje slada. Elektri?ni stroj?ek za mletje kave ni dober, prav tako ne mlin za mletje mesa! Slada ne smemo zmleti do moke! Pri nas se lahko kupi v obliki razli?nih nastavkov za male gospodinjske aparate.
    Ne priporo?amo mletja slada v istem prostoru kot bomo pripravljali pivo (pri mletju pride do pra?enja, na prahu pa so mikroorganizmi, ki lahko pokvarijo pivo).
    • Encimska pretvorba
    Bistvo: Pri encimski pretvorbi se ?krob iz zmletih zrn pretvori v sladkor, dolge verige proteinov v kraj?e in dogajajo se ?e nekateri drugi procesi.
    Zagotoviti je potrebno temperaturo me?anice zmletega slada in vode med 66-70?C pribli?no eno uro.

    V 30l posodi segrejemo primerno koli?ino vode (2.1l/1kg sladu) na 78?C.
    Zmleta zrna slada stresemo v hladilno torbo in jih prelijemo z vro?o vodo. S kuhalnico dobro preme?amo, da se ves zmleti slad omo?i z vodo. Temperatura se mora stabilizirati nekje med 66-70?C, kar kontroliramo s termometrom. ?e se ne, po potrebi dodamo se nekaj vro?e ali mrzle vode. Hladilno torbo dobro zapremo.
    Temperaturo 66-70?C vzdr?ujemo minimalno eno uro (priporo?ljivo je ve?). Temperaturo ve?krat kontroliramo in ve?krat ne?no preme?amo.
    Med encimsko pretvorbo segrejemo (v 30l posodi) primerno koli?ino vode za spiranje (ca. 4.2l/1kg sladu oz. toliko, da dobimo na koncu 20l piva) na 78?C in jo preto?imo v drugo posodo.
    • Precejanje in izpiranje
    Bistvo: S precejanjem lo?imo ?e uporabljeno zrnje od pivine. Z izpiranjem pa izkoristimo sladkorje, ki bi sicer ostali v zmletem zrnju slada.
    Po kon?ani encimski pretvorbi me?anico zmletega sladu in vode prelijemo v plasti?ni vedri, ki sta poveznjena eden v drugega (vedro z luknjicami je na vrhu). V plasti?ni vedri poprej nalijemo toliko vode, da je voda nad dnom drugega vedra. Odpremo pipo in pivino spustimo v 30l posodo za vretje.
    Z vodo za spiranje (segreto na 78?C) prelivamo zrna sladu in pustimo, da raztopina sladkorjev te?e v 30l posodo za vretje. Vodo razpr?ujemo po celotni povr?ini zrn.
    • Hmeljenje
    Bistvo: Pri hmeljenju pivino vremo s hmeljem. Okus in aroma hmelja se pri tem izlo?ita v pivino. Pivina se sterilizira in potekajo ?e nekateri drugi procesi.
    30l posodo za vretje postavimo na izvor gretja in pri?nemo s segrevanjem.
    Ko pivina zavre, dodamo hmelj za vrenje (grenkoba). Pazimo, da pivina ne prekipi!
    Pustimo da pivina vre eno uro. ?e enkrat poudarjamo, da je potrebno cel ?as vrenja paziti, da pivina ne prekipi. Zadnjih 5 minut vrenja dodamo se hmelj za aromo.
    • Hlajenje
    Bistvo: Hmeljeno pivino je potrebno po vrenju ?im prej ohladiti na temperaturo okoli 24?C in dodati kvasovke, da ne pride do kontaminacije hmeljene pivine. Hmeljena pivina ohlajena pod 70?C je dovzetna za kontaminacijo!
    Pivino lahko hladimo na ve? na?inov:
      • S hladilnikom: Hladilnik 10 minut pred koncem vrenja potopimo v posodo in vremo skupaj s hladilnikom (hladilnik se tako razku?i). Po kon?anem vrenju preko hladilnika pustimo te?i hladno vodo toliko ?asa (ca. 1/2 ure), da temperatura pade na 24?C.
      • S hlajenjem v kadi mrzle vode: V kopalno kad nato?imo mrzlo vodo. Fermentor segrejemo z vro?o vodo, da prepre?imo pokanje stekla pri stiku z vro?o pivino. V fermentor po?asi med me?anjem prelivaj hmeljeno pivino. Ko je vsa hmeljena pivina v fermentorju, fermentor potopi v kad z mrzlo vodo. Tako hlajenje je bistveno bolj po?asno (ca.8ur) in precej nerodno.
    • Fermentacija
    Bistvo: Pri fermentaciji kvasovke, ki jih dodamo hmeljeni pivini, pretvorijo sladkorje iz pivine v alkohol, ogljikov dioksid (mehur?ki) in okus zna?ilen za pivo.
    Glede na vrsto uporabljenega kvasa uravnavamo temperaturo fermentacije:
      • kvasovke zgornjega vrenja (ang. ale yeast): 13-24?C.
      • kvasovke spodnjega vrenja (ang. lager yeast): 0-12?C. Kvasovke spodnjega vrenja uspevajo tudi pri vi?jih temperaturah.
    Ohlajeno hmeljeno pivino prelijemo v razku?eno fermentacijsko posodo.
    S pomo?jo aerometra izmerimo gostoto pivine in jo zapi?emo (A1). Lahko izra?unamo vsebnost ekstrakta:

    ((A1 - 1) x 1000)/4 = % ekstrakta

    Rehidriramo suhi kvas: V emajliranem lon?ku zavremo 1dl vode. Vremo nekaj minut. Vodo ohladimo na 38-41?C in vanjo stresemo suhi kvas. Pustimo stati 15-30 minut. Suspenzijo dobro preme?amo in zlijemo v fermentor.
    Fermentor zama?imo z razku?eno vrelno veho, v katero nalijemo vodo.
    Pred fermentacijo je potrebno pivino in kvasovke dobro pretresti, da se v pivini raztopi kisik (oksigenacija pivine).
    Fermentacija mora potekati v temnem prostoru!
    Po nekaj urah (8-24) pivina za?ne vreti. Fermentacija je postala burna, kar opazimo kot izhajanje mehur?kov ogljikovega dioksida.
    Po nekaj dneh (2-10) fermentacija poneha in kvasovke se za?nejo posedati.
    Po?akamo se nekaj dni, in pivo (kon?no!!) preto?imo (s pomo?jo razku?ene plasti?ne cevke) v drugo razku?eno fermentcijsko posodo. Pazimo, da posedene kvasovke na dnu ne prenesemo v drugo fermentcijsko posodo. Pri pretakanju pazimo, da v pivo vme?amo ?im manj zraka. Pivo lahko poskusimo, vendar moramo vedeti, da pivo nima mehur?kov in da se ni starano.
    Pustimo, da se kvasovke se dodatno posedejo (pivo postane bistro). V drugem fermentorju pivo pustimo lahko ve? tednov.
    • Stekleni?enje
    Bistvo: Pivu dodamo se nekaj sladkorja za karbonizacijo (mehur?ke), pivo nato?imo v steklenice in zapremo.
    Pivo preto?imo (s pomo?jo razku?ene plasti?ne cevke) v razku?eno plasti?no vedro. Pazimo, da ne prenesemo posedenih kvasovk z dna.
    S pomo?jo areometra izmerimo gostoto piva in jo zapi?emo (A2).
    Lahko izra?unamo volumski % alkohola po naslednji formuli:

    (A1 - A2) x 105 x 1.25 = vol.% alkohola v pivu

    A1 = gostota pivine pred fermentacijo
    A2 = gostota piva po fermentaciji
    V emajlirani lon?ek natehtamo sladkor za karbonizacijo, dodamo 1dl vode in vse skupaj zavremo. Pustimo vreti nekaj minut.
    Za karbonizacijo lahko uporabimo ve? sladkorjev:
      • glukozo: 100g/ 20l piva ali
      • jedilni sladkor (saharoza): 80g/20l piva ali
      • med: 160g/20l piva.
    Pri dodajanju sladkorja za karbonizacijo moramo biti izredno previdni, da ne dodamo preve? sladkorja, ker lahko pride do pokanja steklenic! ?e dodamo malo premalo sladkorja ima pivo samo malo premalo mehur?kov, ?kode pa ne boste naredili.
    Raztopino sladkorja vlijemo v pivo in dobro preme?amo. Pazimo, da ne vme?amo preve? zraka.
    Pivo nato?imo v ?iste in razku?ene pivske steklenice.
    Steklenice zapremo z razku?enimi kronskimi zama?ki.
    Pivo ozna?imo in pustimo v temnem in hladnem prostoru najmanj tri tedne, da se v steklenicah razvijejo mehur?ki in da pivo dozori. V steklenici se na dnu nabere se nekaj kvasovk, kar pa ne vpliva na kvaliteto piva.
    • U?ivanje
    Bistvo: Doma narejeno pivo spijemo s primerno mero spo?tovanja, saj smo v njegovo pripravo vlo?ili precej dela.
      • Povabimo nekaj prijateljev (po mo?nosti ljubiteljev dobrega piva).
      • Pivo ohladimo na primerno temperaturo (odvisno od vrste piva).
      • Pripravimo si ?iste kozarce (plasti?ni niso primerni!).
      • Pivo odpremo (poznavalsko poslu?amo ?um in opazujemo dim iz steklenice).
      • Pivo nato pazljivo nato?imo v kozarce. Pazimo, da steklenice ne tresemo preve?, da se posedene kvasovke ne dvignejo, ?e ho?emo bistro pivo (mimogrede: kvasovke so zdravilne - bogat vir B vitamina).
      • Opazujemo peno in izgled piva (bistrost in barvo), pivo poznavalsko povonjamo in ga po?asi spijemo.
    Last edited by Guest; 05.03.2006, 20:55.

  • #2
    Re: Doma?e Pivo

    Kaj je ?e kdo to probal? Se spla?a poskusit ali je rizi?no da bo treba na koncu vse vlit stran. Kaj pa sestavine ve kdo kje se jih da kupit?

    Comment


    • #3
      Re: Doma?e Pivo

      Originally posted by _janez_
      Kaj je ?e kdo to probal? Se spla?a poskusit ali je rizi?no da bo treba na koncu vse vlit stran. Kaj pa sestavine ve kdo kje se jih da kupit?
      Probaj ti! ?e bo? 3 dni kenjal ko slon bomo vedli da ruba pa? ni dobra.

      Comment


      • #4
        Re: Doma?e Pivo

        Ja nekaj se da nabavit v drogeriji, nekaj v lekarni, nekaj pa v kmetijski trgovini.

        Comment


        • #5
          Re: Doma?e Pivo

          Jaz imam kolega, ki redno dela doma?e pivo za lastne potrebe in prijatleje. Sicer me ?e par let vabi vedno ko pa preverjam kvaliteto pravijo da mu ve?krat dobro rata ko ne ..
          Dela pa tko po 20 do 30 liitrov na rundo .

          Ja bom res moral enkrat na obisk ..
          Citroen Bilten Forum
          https://www.citroenbilten.com/
          Gostovanje Domene Internet
          https://www.bilten.net/
          Mobing v Sloveniji
          https://www.mobbing.si/
          Dru?inski portal
          https://www.drobnic.com/
          https://www.drobnic.info/

          Comment


          • #6
            Re: Doma?e Pivo

            Ne vem zakaj bi zaradi tega kenjal ko slon, sej valda ve? kaj si naredu.

            Comment


            • #7
              Re: Doma?e Pivo

              dd: ss:

              Comment


              • #8
                Re: Doma?e Pivo

                brez veze da hodm zravn glede na koli?ino...

                Comment


                • #9
                  Re: Doma?e Pivo

                  Originally posted by _janez_
                  Kaj je ?e kdo to probal? Se spla?a poskusit ali je rizi?no da bo treba na koncu vse vlit stran. Kaj pa sestavine ve kdo kje se jih da kupit?
                  jz na tvojem mestu nebi probala... mal je... drugacnega videza kot kupleno pivo

                  Comment


                  • #10
                    Re: Doma?e Pivo

                    Mah videz nima pomena ?e je zadeva u?itna in dobrega okusa.

                    Comment


                    • #11
                      Re: Doma?e Pivo

                      Preberite tukaj.

                      <<< VEDNO PIHA KONTRA >>>

                      Comment


                      • #12
                        Re: Doma?e Pivo

                        Tukaj ga lokalno ?enska dela - pa saj je dober, samo ?e ga je preve? so pa vetrovi in neprijetno ?ge?kanje v trebuhu, tako da sem ?e zmeraj raje pri fla?i uniona, kadar pa je le ?eja pa ?e kak?en ?veps, al pa cola zravn, pa zeksam...
                        LP

                        Comment


                        • #13
                          Re: Doma?e Pivo

                          Uuu...to bi pa bilo zanimivo za probat, ampak bojim se da mi to ne bi uspelo narediti u?itno:D
                          .: Don't drink and Drive :.

                          Comment


                          • #14
                            Re: Doma?e Pivo

                            Pri prijatelju sem enkrat poskusil doma?e pivo, bilo mi je kar v?e?

                            Comment


                            • #15
                              Re: Doma?e Pivo

                              Lep pozdrav,kdo mogo?e ve, kje bi dobil sestavine (predvsem pivski kvas) v okolici Ljubljane?
                              V pivovarni predvidevam, da bi me samo ?udno gledali...
                              Za deljenje recepture z nami pa

                              Comment

                              Working...
                              X

                              Debug Information