Announcement

Collapse
No announcement yet.

PRVI SPOMINI - iz revije Citroen B.

Collapse
This topic is closed.
X
X
 
  • Filter
  • Time
  • Show
Clear All
new posts

  • PRVI SPOMINI - iz revije Citroen B.

    PRVI SPOMINI V. Rebolj

    Spomini na mojega amija segajo v ?ase, ko si je vsak, ki je kaj dal nase, ali je hotel drugim dokazati, da nekaj pomeni, privo??il vsaj fi?ka. Nekateri pa tudi ve?. Imeti veliko ve?, na primer mercedesa je bilo v socializmu nespodobno, saj ga menda na po?ten na?in ni bilo mogo?e zaslu?iti. Med fi?kom in mercedesom pa je bilo nekaj spodobnih avtomobilov, ki so bili ve?, a dale? od vozil za "sumljive". Amiji so sodili mednje. Najprej ami 6, nato ami 8, njegov starej?i in ve?ji brat, skoraj limuzina. V primerjavi z bolj ?okatim bratcem se je ami 8 zdel dalj?i. Dol?ina pa je bila imenitna avtomobilova lastnost, nekaj amerikanskega, celo za tiste, ki niso znali spretno parkirati. In ?e nekaj je bilo zna?ilno za ?as, ki mu bom v nadaljevanju namenila nekaj spo?tljive pozornosti. V prvih, a redkih dru?inah se je pojavil drugi, ?enin avto. Najprej je bilo ob tem veliko zavisti: "Kaj pa jim je tega treba? Sama baharija!" Sprejemljivo je bilo, ?e se je vozil on ali cela dru?ina, ?e je ?ofirala ona, je bilo to vredno vsaj kakega prezirljivega pogleda. Ko so tudi zavistne opravljivke, ki so imele bodisi razumevajo?e, bodisi ?asti?eljne mo?e, druga za drugo dobivale avtomobile, so umolknile.
    Pri nas teh emancipacijskih te?av skoraj ni bilo, kar je bilo, pa smo zadu?ili mnogo prej preden sem dobila svoj prvi avto, ami 6. Ker sem bila ?ivahno zaposlena ?ena in mama, sem imela velikokrat skupaj z avtom slu?beno odsotnega mo?a. Imel je veliko razumevanja za tehni?no podporo dru?ine in to najbolj za pomivalni stroj in za avto. ?e ne bi bilo tega stroja, bi bila kuhinja zatrpana z umazano posodo. ?e ne bi bilo dveh avtov, pa bi vse, kar sem z avtom lahko opravila sama, po?akalo nanj. V tistih ?asih pa je bila pot do avta zamudna in zapletena. Tako sem se za svoj avtomobilski krst za?ela ozirati za kakim rabljenim vozilom. Solidno ohranjen naj bom, ne predrag in varen. Pa lep - a to je avtomobilska prednost po ?enski meri. Tudi kasneje mi je bila pri izbirah avtomobilov najpomembnej?a barva, ?ele nato znamka in vse drugo; tega pa mo?ki niso razumeli.
    Kot moj prvi avto pa je bil ami v resni konkurenci. Fiati, ?eprav bolj?i od fi?ka, so imeli "zani? pleh", kar sem ?al tudi prakti?no preizkusila, ?e preden sem imela ?oferski izpit. Med odpiranjem vrat na?ega ?a??enega peugeota 304 sem zaprla pot nekemu fiatu 850. Nataknil se je nanje in dobil luknjo skoraj do sprednje ?ipe. Brrr. Naslednji kandidat, mini moris, je bil nizek, v njem so ?oferji izgledali kot na kahlici. Sorodnik pa mi je povedal, da je njegov ?e kmalu dobil ?pranje v podu, zato med vo?njo lahko opazuje cesto. ?kode so ropotale kot tanki. Vartburgi so smrdeli in kadili.
    O amiju nismo pri na?i hi?i vedeli ni?esar slabega, celo nasprotno. Na skupni poti na morje, kamor je potoval prijatelj z amijem 8, mi pa z njegovim rojakom peugeotom, smo nekega fi?ka predelali v totalko. Prijatelj ga je zadel bo?no, mi pa ?elno. Ami je na plo?evini dobil gubice in val?ke, a ni? ve? kot to. Na?ega finej?ega lepotca pa so va??ani kar debelo uro ravnali s kolom, da so se mu spet vrtela kolesa in smo lahko nadaljevali pot. Ami je bil torej varen in mo?an tudi v takih spopadih.
    Amiji so bili simpati?nih barv. Fi?ki so bili ve?inoma umazano beli, enako ?kode. Dolg?as! Temnej?e avte smo le redko ob?udovali, saj so bili napogosteje zapra?eni. Amiji so bili ve?inoma v barvah omak, ?estice svetlej?ih, osmice temnej?ih. Sosed ga je imel v barvi paradi?nikove majoneze, prijatelj (tisti, s katerim smo obdelali fi?ka), gor?i?nega, bili pa so tudi bledo jaj?ni ali v barvi svetlega pre?ganja. Med amiji 8 pa se je na?la tudi kaka posebna rjava, kot na je primer v lovski omaki.
    Izvedela sem, da nek skrbni avtomobilski lastnik prodaja svojega amija 6. avto je imel ?e kaka ?tiri leta, kar so bila za tedanji avto srednja leta. Lastnik je lepo skrbel zanj, le enkrat mu je u?el po klancu in je nato popravil fasado sosedove hi?e in polomil polkna, a to ni ?telo za karambol. Barva je bila taka, kot bi v gola? dodali veliko smetane - ro?nato rjavkasto bleda. Trdo sre?anje s fasado pa so mu zasilno skrili s ?opi?em. Ko smo ga pripeljali domov, se je mo? najprej posvetil te?avam njegovih srednjih let (luknjam v izpu?ni cevi) in posledicam pretresa ob trku v hi?o. Dotrajane dele je nabral na avtomobilskem odpadu, kjer je bilo mogo?e pokojnim sorodnikom mojega avta neovirano pobrati razli?ne organe. "Pa pobarvati ga bo treba!", sem dodala in premlevala,kak?no barvo naj mu izberem, da bo nekaj posebnega. Nisem se mogla odlo?iti, ali naj bo avto bolj podoben ironi?nemu oldtajmerju, ali naj bo sr?kana ?enska limuzinica. Iskanje barve po trgovinah me je prizemljilo, saj so imeli samo dve avtomobilski barvi. Ko me je mo? prepri?al, da z barvo za vrtno ograjo ni mogo?e barvati avtomobilov, sva kupila, kar so imeli: ve?jo posodo bele in manj?o zelenomodre. To sva skrbno zame?ala. Po barvanju v doma?i gara?i je dobil moj ami barvo ?pina?ne omake s smetano. In da bo lepotec popoln, smo mu z ostankom barve pobarvali ?e plati??a.
    Avto je bil zadaj prirezan nazaj. Noben avto, ne prej ne kasneje, ni imele take oblike. Ker mi moj najbli?ji mo?ki ni znal pojasniti, sem se pozanimala pri drugih. Nekateri so dejali, da je to zaradi ekstravagance, nekdo je dejal da de? in sneg tako ne ovirata vzvratnega pogleda. Najbolj u?enja?ki mi je pojasnil, da gre za re?itev iz aerodinamike. Med vo?njo ob vozilu nastajajo vrtinci, ti pa se pod stre?ico zberejo in ujamejo, zra?ni upor je manj?i, manj pa je tudi vibracij. Kljub diplomi iz fizike tega nisem razumela, a bo ?e dr?alo. Le to mi ni bilo jasno, zakaj na primer ne prirezujejo mercedesov, pri katerih bi bilo to fantasti?no odkritje bolj pomembno. ?enske pa tehnika, uf! Sicer pa si takrat ve? kot sedemdeset na uro nisem upala pritisniti, zato mi zra?ni upor ni bil pomemben. Kje ima moj ljubi avto motor, si nisem zapomnila, zagotovo pa ga ni imel tam kot peugeot, saj sem pogosto na istem mestu odpirala prtlja?nik, a je bil poln neke ?udne robe.
    Nenavadna je bila tudi ro?ica za prestave v obliki velike kljuke z bunko, ki je ?trlela desno od volana. Ven in noter, pa kljuka desno, da napravi ?krt, pa noter. Koliko opravil za uboge ?tiri prestave, jaz pa sem imela, kot ?oferska za?etnica, toliko opravkov s cesto. ?e nisem zadela pravih premikov, je grozljivo ropotalo, kot bi nekdo znotraj hrustal ?elezo. Kadar je zraven sedel mo?, se je jezil, ker sem menda vlekla ro?ico tako mo?no, da bi jo lahko izpulila. V?asih pa je trdil, da mi skozi "auspuh" letijo zobje s kolesc, ker silim ro?ico v napa?no smer.
    Kljub temu, da so mladostna leta mojega amija minila, na laku ?e ni bilo mehur?kov, ki so jih kot norice dobivali tedanji avtomobili ?e v tretjem letu. Mehur?kom so sledile luknjice, tem pa luknje. Menda so imeli amiji zelo debelo plo?evino in za luknje je morala rja dolgo glodati plo?evino. Ami je tako veljal za trpe?en avto, kar je bilo hvalevredno pri takratnih mukah na poti do lastnega ?tirikolesnika.
    Ko se je otoplilo, se mi je za?el na glavo naslanjati plastificiran notranji strop, ki ga je prej?nji lastnik o?itno zasilno prilepil. Strop se je na ve? mestih povesil in iskal oporo na moji glavi. Odtrgati ga ni bilo mogo?e, znebiti pa se ga med vo?nji tudi nisem mogla. Sklenila sem, da notranjost prenovim. Kupila sem kos pomladno zelenega tapisona, ki se je k ?pina?ni karoseriji kar prilegal in iz njega urezala tepihe ter notranji strop, ki ga je mo? prilepil z mo?nej?im lepilom - neostikom. Tudi novo lepilo je zdr?alo le do prve vro?ine - potem pa sem dobila na glavo tapison in ?e obilo lepljivih rjavih smrkeljcev. Na sede? sem si polo?ila belo ov?jo ko?ico, mo? pa mi je namestil Philipsov radio z lesenim ohi?jem, dovolj mo?an, da je preglasil precej glasni motor. Imel pa je vse, kar so imeli veliki!
    Avto pa je delal brezhibno. V?gal je takoj in v vsakem vremenu, speljal je tudi na snegu, Pozimi sem ga pogosto parkirala tako, da sem se z njim zarila v kak kup snega. Vedno sva brez te?av prilezla ven. Ker sem tedaj ob u?iteljski slu?bi ?tudirala, sem se v?asih vozila v Ljubljano kar med prostimi urami, saj moj nerazumevajo?i ravnatelj in nekatere ?udne sodelavke za to niso smele vedeti. Tako me je moj ami re?eval v ?tevilnih zagatah na mojih skrivnih ?tudijskih poteh. Z amijem sva rada posko?ila ?ez rob plo?nika, ali u?la preko grmi?ja na gredici, v?asih pa celo skozi ?ivo mejo.
    Neko? pa mi je na taki nervozni vo?nji v Ljubljano v Trzinu nekdo stekel pred avto, zato sem mo?no zavrla. Zdelo se mi je, da se je podvozje odtrgalo od karoserije in se prestavilo za nekaj centimetrov naprej. To se mi je v manj?i meri ponavljalo tudi kasneje pri vsakem mo?nej?em zaviranju : deset centimetrov naprej, pet nazaj. Poto?ila sem mo?kim sorodnikom, da se mi je verjetno odtrgalo podvozje, a so se samo smejali, jaz pa sem ostala sama s svojim strahom. Nekega dne pa je mo? prisedel k meni v avto in se presene?eno zazrl v mojo ?ofersko pojavo: "Madonca, saj sploh nima? pritrjenega sede?a!" Tudi to pomanjkljivost smo odpravili kar v doma?i gara?i, meni pa se je povrnil ob?utek, da so avtomobilska tla in karoserija spojeni.
    Da so bile ?oferske izku?nje popolne, sem se z amijem tudi zaletela. Na kri?i??u sem izsilila prednost in zgodilo se je. Peljala sem se po otroke v glasbeno ?olo, ki so ob koncu pouka obi?ajno sami poskakali v avto, zato sem ?ofirala kar v doma?i halji in copatah. Po karambolu sploh nisem izstopila, da se ne bi kak radovedne? hahljal ob moji ne?oferski podobi. Priznala sem krivdo, pravzaprav bi takrat kar koli priznala. Potem smo v gara?i ?e klepali. Mo? je legel na tla. V eni roki lesen kol, v drugi kladivo in kar se je vbo?ilo, se je pod udarci po palici vra?alo na prvotno mesto. ?e nekaj pikanja s ?opi?em in lakom in moj ?pina?asti prijatelj je bil spet lep.
    Moj predragi ?tirikolesnik je spet menjal lastnika, ko sem dobila naslednji, nov avto. To je bil za?etek druga?nih ?asov - oh da ne bi pri?li - ko je avto zahteval nego kot otrok ali psi?ek, ali ?e ve?. Vsi kasnej?i lepotci na ?tirih kolesih, ki so prihajali k nam, so zahtevali ?a??enje in so si izborili vi?ji dru?inski polo?aj kot ?ivi ?lani. Tudi ?e no?e?, da te avtomobili obvladujejo, jim ne more? uiti. Ami je bil prvi in ?al zadnji, s katerim je bilo ?e mogo?e prijateljevati.

    :zogax:
    Citroen Bilten Forum
    https://www.citroenbilten.com/
    Gostovanje Domene Internet
    https://www.bilten.net/
    Mobing v Sloveniji
    https://www.mobbing.si/
    Dru?inski portal
    https://www.drobnic.com/
    https://www.drobnic.info/
Working...
X

Debug Information