Announcement

Collapse
No announcement yet.

Domače Pivo

Collapse
X
 
  • Filter
  • Time
  • Show
Clear All
new posts

  • Domače Pivo

    V nadaljevanju bomo spoznali, kako se doma naredi čisto pravo pivo.
    Pred začetkom je OBVEZNO treba upoštevati naslednje:

    HIGIENA
    Čistoča je morda najbolj pomemben parameter za pripravo odličnega piva. Domači pivovar se mora zavedati, da je čistoča pomembna in jo je pripravljen tudi zagotoviti. Kontaminacijo z nezaželenimi mikroorganizmi je potrebno zmanjšati na minimum.
    Kontaminirano pivo z bakterijami ali divjimi kvasovkami se kaže kot povečana motnost piva (ne zaradi kvasovk), kislost piva, "čuden" okus,...
    Ločiti je potrebno izraza čisto in razkuženo. Vso opremo, ki pride v stik s pivom je potrebno najprej fizično očistiti s pomočjo vode in ščetke, potem pa se razkužiti s pomočjo sredstev za razkuževanje.

    Sredstva za razkuževanje:
    - Etanol (alkohol) 70 vol%: Je odlično sredstvo za razkuževanje, a precej drago za uporabo v velikih količinah. Primeren je za razkuževanje manjših predmetov (npr. zamaškov, cevi, ...).
    - Natrijev hipoklorit ca.5% (Varekina, Arekina, Clorox): Je najbolj primerno sredstvo za razkuževanje. Uporablja se zelo razredčena in na okus piva ne vpliva. Primerna je za razkuževanje vseh večjih predmetov in opreme. Vse kar pride v stik s pivom pomočimo v razredčeno raztopino in spiramo s tekočo vodo toliko časa, da ne zaznamo več značilnega vonja.
    - Priprava razredčene raztopine: V 20l vode zmešaj 2 čajni žlički Natrijevega hipoklorita ca.5% in dobro premešaj.

    OPREMA
    Oprema, ki je spodaj opisana, je primerna za pripravo 20l piva. Ta količina je tudi najbolj primerna za kuhanje v kuhinji. Priprava večjih količin piva zahteva večjo in precej drugačno opremo. Za manjše količine piva pa se lahko uporablja ustrezno manjše posode.
    • Obvezna oprema
        • 30l posoda (s pokrovko) za vrenje pivine (emajlirana ali iz nerjavečega jekla)
        • dve 25l stekleni posodi za fermentacijo (za prevoz vina) - 20l plastično vedro. V dno navrtamo veliko 3mm velikih luknjic. Uporablja se za cejenje pivine.
        • 20l plastično vedro. Nekaj cm nad dnom montiramo pipico. Uporablja se z lovljenje precejene pivine.
        • Hladilna torba 20l
        • cca. 2m dolga plastična cev za pretakanje piva
        • Dva zamaška za posodo za fermentacijo z luknjo v katero se prilega vrelna
        • Vrelna veha.
        • Emajliran lonček 2dl
        • Velik plastični lijak
        • Termometer (0-100°C)
        • Zapiralo za steklenice
        • ca.60 Steklenic za pivo
        • ca.60 Kronskih zamaškov
        • 6 Vrčkov za pivo (volumen po želji)
      • Priporočljiva oprema
        • 1 Areometer za pivo (merjenje gostote med 1.000 - 1.170) - tisti za žganje ali vino ni primeren, zato pri nakupu res pazite.
        • 1 Pripomoček za pomivanje steklenic (povprašajte v vinarskih trgovinah)
        • 1 Plinski gorilnik skupaj s plinsko jeklenko
        • 1 Ščetka za pomivanje fermentcijskih posod
        • 1 Tehtnica (na gram natančna)
        • 1 Hladilnik za hlajenje pivine (navita bakrena cev ca. 10m, F=10mm, plastična cev za dotok in odtok vode, primerni vezni kosi)

    PIVO IN NJEGOVA SESTAVA
    • Osnovne sestavine
      • Slad
    Slad je naravno predelan ječmen. V postopku slajenja se v ječmenovem zrnu razvijejo sladkorji, topni škrob in nekateri encimi, ki so potrebni pri pripravi piva.
    V sladu so v grobem dve vrsti encimov:
        • Amilaze: Pretvorijo škrob iz slada v fermentabilne in nefermentabilne sladkorje.
        • Proteolitski encimi: Pretvorijo dolge verige proteinov v krajše, ki so pomembne za fermentacijo in pri drugih lastnostih piva (npr. za stabilnost pene)
      • Hmelj
    V pivovarstvu se uporabljajo hmeljevi storžki. Hmelj je rastlina in dobro uspeva tudi v Sloveniji. Vrste hmelja se med seboj močno razlikujejo po grenkobi in aromi. V Sloveniji sta najbolj znani vrsti hmelja Golding in Aurora.
    V pivovarstvu se hmelj uporablja iz več razlogov:
    - daje okus (grenkobo in druge okuse) in vonj pivu,
    - preprečuje kvarjenje piva (naravni konzervans),
    - pomaga pri ohranjanju okusa piva in pomaga stabilizirati peno.
    Hmelj se na trgu dobi v glavnem v obliki briketov (stisnjen v koščke - tako je bolj obstojen). Hmelj je potrebno shranjevati dobro zaprtega in na hladnem.
      • Voda
    Tudi voda je pomembna sestavina piva in vpliva na vse procese pri pripravi piva. Vendar tudi najboljša voda brez ostalih dobrih sestavin in pravilne priprave ne da dobrega piva.
    Ionska sestava vode je pomembna, vendar ne za domače pivovarje, ker nanjo težko vplivamo. Za domače pivovarje je pomembno, da voda ni klorirana. Če je voda klorirana priporočamo, da se jo pred uporabo dobro prevre.
      • Kvas
    Kvasovke so živi organizmi, ki pretvorijo posladkano vodico v čudovito pijačo z imenom pivo. Tip in kvaliteta kvasa, ki ga pivovar uporablja za fermentacijo sta prav tako pomembna za kvaliteto piva kot ostale sestavine. Kvas precej pripomore k končnemu okusu piva.
    V grobem ločimo dve vrsti kvasovk:
        • kvasovke zgornjega vrenja (lat. Saccharomyces cerevisiae, ang. ale yeast):
    Najbolje uspevajo pri temperaturah 13-24°C. Nižje temperature fermentacijo upočasnijo, pod 10°C pa se fermentacija največkrat ustavi.
        • kvasovke spodnjega vrenja (lat. Saccharomyces uvarum, ang. lager yeast):
    Uspevajo tudi pri temperaturah pod 12°C in tudi tja do 0°C. Seveda pa kvasovke spodnjega vrenja uspevajo tudi pri višjih temperaturah. Domači pivovar se mora zavedati, da so kvasovke živ organizem in tako je potrebno z njimi tudi ravnati.

    Brez zgoraj navedenega znanja prva kuha ne bo uspešna!

    Potrebne sestavine za navadno svetlo pivo (20 litrov) :

    3.5 kg slada
    0.3 kg kristalnega slada
    25 g Golding hmelja (vretje)
    5g Golding hmelja (aroma)
    1-2 vrečki kvasa (Ale)
    100 g glukoze za karbonizacijo

    Postopki :
    Mletje slada
    Encimska pretvorba
    Precejanje in izpiranje
    Hmeljenje
    Hlajenje
    Fermentacija
    Stekleničenje
    Uživanje

    Mletje slada
    Bistvo: Bistveno pri mletju slada je, da zrno zmeljemo v majhne koščke, tako da lahko škrob, sladkorji, proteini in encimi iz notranjosti zrna pridejo v stik z vodo. Po drugi strani pa moramo lupino zrna pustiti čimbolj celo.
    Slad je potrebno dobro zmleti. V ta namen se uporablja mlin za mletje slada. Alternativa je mlin za mletje koruze, ki pa ga je precej težko prilagoditi za mletje slada. Električni strojček za mletje kave ni dober, prav tako ne mlin za mletje mesa! Slada ne smemo zmleti do moke! Pri nas se lahko kupi v obliki različnih nastavkov za male gospodinjske aparate.
    Ne priporočamo mletja slada v istem prostoru kot bomo pripravljali pivo (pri mletju pride do prašenja, na prahu pa so mikroorganizmi, ki lahko pokvarijo pivo).
    • Encimska pretvorba
    Bistvo: Pri encimski pretvorbi se škrob iz zmletih zrn pretvori v sladkor, dolge verige proteinov v krajše in dogajajo se še nekateri drugi procesi.
    Zagotoviti je potrebno temperaturo mešanice zmletega slada in vode med 66-70°C približno eno uro.

    V 30l posodi segrejemo primerno količino vode (2.1l/1kg sladu) na 78°C.
    Zmleta zrna slada stresemo v hladilno torbo in jih prelijemo z vročo vodo. S kuhalnico dobro premešamo, da se ves zmleti slad omoči z vodo. Temperatura se mora stabilizirati nekje med 66-70°C, kar kontroliramo s termometrom. Če se ne, po potrebi dodamo se nekaj vroče ali mrzle vode. Hladilno torbo dobro zapremo.
    Temperaturo 66-70°C vzdržujemo minimalno eno uro (priporočljivo je več). Temperaturo večkrat kontroliramo in večkrat nežno premešamo.
    Med encimsko pretvorbo segrejemo (v 30l posodi) primerno količino vode za spiranje (ca. 4.2l/1kg sladu oz. toliko, da dobimo na koncu 20l piva) na 78°C in jo pretočimo v drugo posodo.
    • Precejanje in izpiranje
    Bistvo: S precejanjem ločimo že uporabljeno zrnje od pivine. Z izpiranjem pa izkoristimo sladkorje, ki bi sicer ostali v zmletem zrnju slada.
    Po končani encimski pretvorbi mešanico zmletega sladu in vode prelijemo v plastični vedri, ki sta poveznjena eden v drugega (vedro z luknjicami je na vrhu). V plastični vedri poprej nalijemo toliko vode, da je voda nad dnom drugega vedra. Odpremo pipo in pivino spustimo v 30l posodo za vretje.
    Z vodo za spiranje (segreto na 78°C) prelivamo zrna sladu in pustimo, da raztopina sladkorjev teče v 30l posodo za vretje. Vodo razpršujemo po celotni površini zrn.
    • Hmeljenje
    Bistvo: Pri hmeljenju pivino vremo s hmeljem. Okus in aroma hmelja se pri tem izločita v pivino. Pivina se sterilizira in potekajo še nekateri drugi procesi.
    30l posodo za vretje postavimo na izvor gretja in pričnemo s segrevanjem.
    Ko pivina zavre, dodamo hmelj za vrenje (grenkoba). Pazimo, da pivina ne prekipi!
    Pustimo da pivina vre eno uro. Še enkrat poudarjamo, da je potrebno cel čas vrenja paziti, da pivina ne prekipi. Zadnjih 5 minut vrenja dodamo se hmelj za aromo.
    • Hlajenje
    Bistvo: Hmeljeno pivino je potrebno po vrenju čim prej ohladiti na temperaturo okoli 24°C in dodati kvasovke, da ne pride do kontaminacije hmeljene pivine. Hmeljena pivina ohlajena pod 70°C je dovzetna za kontaminacijo!
    Pivino lahko hladimo na več načinov:
      • S hladilnikom: Hladilnik 10 minut pred koncem vrenja potopimo v posodo in vremo skupaj s hladilnikom (hladilnik se tako razkuži). Po končanem vrenju preko hladilnika pustimo teči hladno vodo toliko časa (ca. 1/2 ure), da temperatura pade na 24°C.
      • S hlajenjem v kadi mrzle vode: V kopalno kad natočimo mrzlo vodo. Fermentor segrejemo z vročo vodo, da preprečimo pokanje stekla pri stiku z vročo pivino. V fermentor počasi med mešanjem prelivaj hmeljeno pivino. Ko je vsa hmeljena pivina v fermentorju, fermentor potopi v kad z mrzlo vodo. Tako hlajenje je bistveno bolj počasno (ca.8ur) in precej nerodno.
    • Fermentacija
    Bistvo: Pri fermentaciji kvasovke, ki jih dodamo hmeljeni pivini, pretvorijo sladkorje iz pivine v alkohol, ogljikov dioksid (mehurčki) in okus značilen za pivo.
    Glede na vrsto uporabljenega kvasa uravnavamo temperaturo fermentacije:
      • kvasovke zgornjega vrenja (ang. ale yeast): 13-24°C.
      • kvasovke spodnjega vrenja (ang. lager yeast): 0-12°C. Kvasovke spodnjega vrenja uspevajo tudi pri višjih temperaturah.
    Ohlajeno hmeljeno pivino prelijemo v razkuženo fermentacijsko posodo.
    S pomočjo aerometra izmerimo gostoto pivine in jo zapišemo (A1). Lahko izračunamo vsebnost ekstrakta:

    ((A1 - 1) x 1000)/4 = % ekstrakta

    Rehidriramo suhi kvas: V emajliranem lončku zavremo 1dl vode. Vremo nekaj minut. Vodo ohladimo na 38-41°C in vanjo stresemo suhi kvas. Pustimo stati 15-30 minut. Suspenzijo dobro premešamo in zlijemo v fermentor.
    Fermentor zamašimo z razkuženo vrelno veho, v katero nalijemo vodo.
    Pred fermentacijo je potrebno pivino in kvasovke dobro pretresti, da se v pivini raztopi kisik (oksigenacija pivine).
    Fermentacija mora potekati v temnem prostoru!
    Po nekaj urah (8-24) pivina začne vreti. Fermentacija je postala burna, kar opazimo kot izhajanje mehurčkov ogljikovega dioksida.
    Po nekaj dneh (2-10) fermentacija poneha in kvasovke se začnejo posedati.
    Počakamo se nekaj dni, in pivo (končno!!) pretočimo (s pomočjo razkužene plastične cevke) v drugo razkuženo fermentcijsko posodo. Pazimo, da posedene kvasovke na dnu ne prenesemo v drugo fermentcijsko posodo. Pri pretakanju pazimo, da v pivo vmešamo čim manj zraka. Pivo lahko poskusimo, vendar moramo vedeti, da pivo nima mehurčkov in da se ni starano.
    Pustimo, da se kvasovke se dodatno posedejo (pivo postane bistro). V drugem fermentorju pivo pustimo lahko več tednov.
    • Stekleničenje
    Bistvo: Pivu dodamo se nekaj sladkorja za karbonizacijo (mehurčke), pivo natočimo v steklenice in zapremo.
    Pivo pretočimo (s pomočjo razkužene plastične cevke) v razkuženo plastično vedro. Pazimo, da ne prenesemo posedenih kvasovk z dna.
    S pomočjo areometra izmerimo gostoto piva in jo zapišemo (A2).
    Lahko izračunamo volumski % alkohola po naslednji formuli:

    (A1 - A2) x 105 x 1.25 = vol.% alkohola v pivu

    A1 = gostota pivine pred fermentacijo
    A2 = gostota piva po fermentaciji
    V emajlirani lonček natehtamo sladkor za karbonizacijo, dodamo 1dl vode in vse skupaj zavremo. Pustimo vreti nekaj minut.
    Za karbonizacijo lahko uporabimo več sladkorjev:
      • glukozo: 100g/ 20l piva ali
      • jedilni sladkor (saharoza): 80g/20l piva ali
      • med: 160g/20l piva.
    Pri dodajanju sladkorja za karbonizacijo moramo biti izredno previdni, da ne dodamo preveč sladkorja, ker lahko pride do pokanja steklenic! Če dodamo malo premalo sladkorja ima pivo samo malo premalo mehurčkov, škode pa ne boste naredili.
    Raztopino sladkorja vlijemo v pivo in dobro premešamo. Pazimo, da ne vmešamo preveč zraka.
    Pivo natočimo v čiste in razkužene pivske steklenice.
    Steklenice zapremo z razkuženimi kronskimi zamaški.
    Pivo označimo in pustimo v temnem in hladnem prostoru najmanj tri tedne, da se v steklenicah razvijejo mehurčki in da pivo dozori. V steklenici se na dnu nabere se nekaj kvasovk, kar pa ne vpliva na kvaliteto piva.
    • Uživanje
    Bistvo: Doma narejeno pivo spijemo s primerno mero spoštovanja, saj smo v njegovo pripravo vložili precej dela.
      • Povabimo nekaj prijateljev (po možnosti ljubiteljev dobrega piva).
      • Pivo ohladimo na primerno temperaturo (odvisno od vrste piva).
      • Pripravimo si čiste kozarce (plastični niso primerni!).
      • Pivo odpremo (poznavalsko poslušamo šum in opazujemo dim iz steklenice).
      • Pivo nato pazljivo natočimo v kozarce. Pazimo, da steklenice ne tresemo preveč, da se posedene kvasovke ne dvignejo, če hočemo bistro pivo (mimogrede: kvasovke so zdravilne - bogat vir B vitamina).
      • Opazujemo peno in izgled piva (bistrost in barvo), pivo poznavalsko povonjamo in ga počasi spijemo.
    Last edited by elmark; 5th March 2006, 20:55.

  • #2
    Re: Domače Pivo

    Kaj je že kdo to probal? Se splača poskusit ali je rizično da bo treba na koncu vse vlit stran. Kaj pa sestavine ve kdo kje se jih da kupit?

    Comment


    • #3
      Re: Domače Pivo

      Originally posted by _janez_
      Kaj je že kdo to probal? Se splača poskusit ali je rizično da bo treba na koncu vse vlit stran. Kaj pa sestavine ve kdo kje se jih da kupit?
      Probaj ti! Če boš 3 dni kenjal ko slon bomo vedli da ruba pač ni dobra.

      Comment


      • #4
        Re: Domače Pivo

        Ja nekaj se da nabavit v drogeriji, nekaj v lekarni, nekaj pa v kmetijski trgovini.

        Comment


        • #5
          Re: Domače Pivo

          Jaz imam kolega, ki redno dela domače pivo za lastne potrebe in prijatleje. Sicer me že par let vabi vedno ko pa preverjam kvaliteto pravijo da mu večkrat dobro rata ko ne ..
          Dela pa tko po 20 do 30 liitrov na rundo .

          Ja bom res moral enkrat na obisk ..
          Citroen Bilten Forum
          https://www.citroenbilten.com/
          Gostovanje Domene Internet
          https://www.bilten.net/
          Mobing v Sloveniji
          https://www.mobbing.si/
          Družinski portal
          https://www.drobnic.com/
          https://www.drobnic.info/

          Comment


          • #6
            Re: Domače Pivo

            Ne vem zakaj bi zaradi tega kenjal ko slon, sej valda veš kaj si naredu.

            Comment


            • #7
              Re: Domače Pivo

              dd: ss:

              Comment


              • #8
                Re: Domače Pivo

                brez veze da hodm zravn glede na količino...

                Comment


                • #9
                  Re: Domače Pivo

                  Originally posted by _janez_
                  Kaj je že kdo to probal? Se splača poskusit ali je rizično da bo treba na koncu vse vlit stran. Kaj pa sestavine ve kdo kje se jih da kupit?
                  jz na tvojem mestu nebi probala... mal je... drugacnega videza kot kupleno pivo

                  Comment


                  • #10
                    Re: Domače Pivo

                    Mah videz nima pomena če je zadeva užitna in dobrega okusa.

                    Comment


                    • #11
                      Re: Domače Pivo

                      Preberite tukaj.

                      http://www2.arnes.si/~ljlek12/pivovarji.html
                      <<< VEDNO PIHA KONTRA >>>

                      Comment


                      • #12
                        Re: Domače Pivo

                        Tukaj ga lokalno ženska dela - pa saj je dober, samo če ga je preveč so pa vetrovi in neprijetno žgečkanje v trebuhu, tako da sem še zmeraj raje pri flaši uniona, kadar pa je le žeja pa še kakšen šveps, al pa cola zravn, pa zeksam...
                        LP

                        Comment


                        • #13
                          Re: Domače Pivo

                          Uuu...to bi pa bilo zanimivo za probat, ampak bojim se da mi to ne bi uspelo narediti užitno:D
                          .: Don't drink and Drive :.

                          Comment


                          • #14
                            Re: Domače Pivo

                            Pri prijatelju sem enkrat poskusil domače pivo, bilo mi je kar všeč

                            Comment


                            • #15
                              Re: Domače Pivo

                              Lep pozdrav,kdo mogoče ve, kje bi dobil sestavine (predvsem pivski kvas) v okolici Ljubljane?
                              V pivovarni predvidevam, da bi me samo čudno gledali...
                              Za deljenje recepture z nami pa

                              Comment

                              Working...
                              X